Zgodovina

Časovnica

1974

Poletje 1974 – ideje o nastanku Tamburaškega orkestra Cirkovce

Ko govorimo o začetkih tamburašev iz Cirkovc, moramo omeniti dve pomembni osebi, ki sta pomagali ustanoviti naš orkester: to sta bili gospa Mara Urih in gospod Anton Brglez. Mara Urih je bila pred prihodom na OŠ Cirkovce članica Tamburaškega orkestra v Ribnici. Ribniški orkester ni dolgo deloval, zato inštrumentov niso več uporabljali. Mara Urih je predlagala odkup tamburaških inštrumentov. Prosvetno društvo Cirkovce je leta 1974 inštrumente odkupilo in jih podarilo Osnovni šoli Cirkovce. Osnovnošolci so bili nad inštrumenti navdušeni in so takoj pod vodstvom Franca Hribernika začeli vaditi. Franc Hribernik je zaradi zdravstvenih težav vodil le dvojne vaje.
1975

Avgust 1975 – ustanovitev Tamburaškega orkestra Cirkovce

Na predlog predsednika Prosvetnega društva Cirkovce Antona Brgleza je bila pod okriljem Prosvetnega društva ustanovljena nova sekcija, sekcija Tamburaškega orkestra. Šola je bila primorana vrniti instrumente k društvu, k tamburašem pa je pristopilo 16 članov – od tega 12 moških in 4 ženske. Anton Brglez je pričel iskati učitelja. Maja 1975 je po telefonskem pogovoru prepričal nadobudnega mladega dirigenta, ki se je tudi s predstavniki društva prvič sestal 29.9.1975. Zgodovina orkestra se je začela pisati.

1975

7.oktober 1975 – prve orkestrske vaje

Prve intenzivne vaje so se začele v torek, 7. oktobra 1975. Predsednica sekcije je postala Mara Urih. Začetki so bili težki, saj prvi člani niso znali brati not ali igrati na tamburico. To jih je naučil tedanji dirigent Drago Klein, ki je tudi poskrbel za prvotni repertoar.

1975

28.november 1975 – prvi nastop tamburaškega orkestra

Ob dnevu republike so tamburaši po dveh mesecih vaj v takratni prosvetni dvorani izvedli svoj prvi nastop. Zaigrali so tri pesmi: »Ko dan se zaznava«, »Zbogom ljubica« in »Na planincah«. Sodelujoči člani Tamburaškega orkestra na prvem nastopu so bili: Mara Urih, Dragica Krajnc, Anica Tominc, Peter Krajnc, Branko Kovačič, Stanko Novak, Vinko Pišek, Miran Kovačič, , Marinka Brglez, Zvonko Brglez, Leopold Medved, Jože Kramberger, Matevž Vindiš, dirigent Drago Klein in predsednik Prosvetnega društva, gospod Anton Brglez.

1976

21.1.1976 – pobudniki prve občinske revije tamburaških orkestrov v Takratni Republiki Sloveniji

Prva občinska revija Tamburaških orkestrov Slovenije je bila izpeljana prav v občini Ptuj na pobudo Martina Turka (vodja TO Apače), Antona Brgleza (predsednik PD Cirkovce) in takratnega dirigenta orkestra. Zbrani so se dogovorili, da tajnik Zveze Kulturnih organizacij občine Ptuj, gospod Dušan Kozar povabi vse voditelje Tamburaških orkestrov občine Ptuj na sestanek na sedež ZKOP. 21. januarja 1976 so se dirigenti sestali na sestanku v gledališču z namenom, da se dogovorijo o pripravi prve občinske revije Tamburaških orkestrov v takratni Republiki Sloveniji. Temelji tamburaških revij v Sloveniji so bili postavljeni.

1976

28. marec 1976 – prvi nastop zunaj domačega kraja

28. marca 1976 je Tamburaški orkester izvedel prvi nastop zunaj domačega kraja. To je bil nastop na prvi reviji Tamburaških orkestrov, ki je potekala v Apačah. Na reviji Tamburaških orkestrov so sodelovali: Tamburaši PD Apače (vodja Martin Turk), PD Cirkovce, PD Ruda Severja iz Gorišnice (vodja Janez Župec), PD Vitomarci (vodja Matija Pravdič), PD Vitomarci Pionirski orkester (vodja Vida Toš). DPD Svobodna Majšperk (vodja Ciril Mesarič), DPD Svoboda Ptuj (vodja Franc Hribernik). Tamburaški orkester je zaigral: »Meknite se«, »Ko dan se zaznava« in »Zbogom Ljubica«.

1976

1976-1977 – Obdobje »nadomestnega« dirigenta

Nekdanji dirigent je moral na služenje vojaškega roka. V tem času je umetniški vodja postal Mladen Vuk, s katerim je Tamburaški orkester Cirkovce nastopil na 2. reviji, kjer se je predstavil z novo skladbo »Kad u noči mjesec sja«.

1979

Prva menjava inštrumentov in tamburaške revije po drugih občinah

V letih 1979 in 1980 je orkester nadomestil starejše tamburaške inštrumente z novejšimi, troglasnimi inštrumenti po A-D-G Jankovičevim kvintnim sistemom. Tehnika igranja se je z novimi instrumenti povsem spremenila in skupina je potrebovala veliko časa, da je osvojila nov način igranja.

Po vsakoletnih občinskih revijah na ptujskem področju v Apačah, Cirkovcah, Markovcih in Gorišnici so se revije pričele odvijati še v drugih občinah širom Slovenije. Tako so se začeli tamburaši srečevat tudi v Libojah leta 1978 in leta 1980 v Ratečah.

1980

Pobudniki in organizatorji prve državne revije v Socialistični Republiki Sloveniji

Po uspešno izvedenih občinskih revijah in dobremu odzivu tamburašev, so si tamburaški orkestri zaželeli tudi sodelovanja med skupinami iz celotne Slovenije. Nad predlogom so bili navdušeni v Zvezi kulturnih organizacij Ptuj (ZKOP) in Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS). Vodje TO Apače, TO Cirkovce, TO DPD Svoboda Ptuj, predsednik Prosvetnega društva Cirkovce in predsednik ZKOP Ptuj so se ponovno sestali z namenom, da se v novi dvorani v Cirkovcah pripravi in izpelje prvo državno srečanje s finančno pomočjo ZKOP in ZKOS.

1980

Gostovanje na Hrvaškem in sodelovanje z RTV Ljubljana

Orkester je začel nastopati širom Slovenije in v tujini. Leta 1976 in 1977 je gostoval na Hrvaškem, kjer je požel velik aplavz in opozoril nase v SFR Jugoslaviji. 19. aprila 1980 so z Radiotelevizijo Ljubljana posneli oddajo Iz vsakega jutra raste dan, kar je bila posebna izkušnja. Orkester je opravil tudi veliko snemanj za Radio Ptuj s tonskim snemalcem Ivom Cianijem. V prvem glasilu Tamburaš (Glasilom združenja tamburaških skupin Slovenije) je bilo evidentiranih okrog 60 skupin, kar kaže na dejstvo, da je bilo tamburaštvo v tem času zelo razširjeno in priljubljeno.

1980

19.10.1980 – prvo srečanje Tamburaških orkestrov Slovenije v Cirkovcah

Na prvem srečanju Tamburaških orkestrov Slovenije, ki se je odvijalo v Cirkovcah, je sodelovalo 19 skupin in orkestrov: Tamburaški orkester PD Cirkovce, Tamburaška skupina PIKUD OŠ Matije Valjavca Preddvor (vodja Mirko Udir), Tamburaška skupina OŠ Nade Cilenšek Griže (vodja Florjan Lesjak), Tamburaški ansambel KUD Beltinci (vodja Mirko Smej), Tamburaški orkester Bisernica Rateče pri Škofji Loki (vodja France Rant), PD Janez Čuk Vučja vas (vodja Matija Kovačič), Tamburaški zbor KD Franc Vrunič Dobje pri Planini (vodja Jožica Salobir), Tamburaška skupina pri FS Miran Jarc Črnomelj (vodja Silvester Mihelčič), Tamburaša skupina pri FS Dragatuš (vodja Jože Matković), Tamburaški zbor DPD Svobodna Ludvika Oblaka Liboje (vodja Anton Vučko), Tamburaški orkester KUD Peter Dajnko Črešnjevec pri Gornji Radgoni (vodja Stanko Volf), metliška folklorna skupina Ivan Navratil Metlika (vodja Marjan Končar), Tamburaši pri PD Hotedrščica (vodja Matija Logar), Tamburaški ansambel Mandolina Ljubljana (vodja Slavko Kokalj), Tamburaški zbor KPD Svoboda Prevalje (vodja Dani Čepin), Tamburaški orkester Tine Rožanc Ljubljana (vodja Polona Smonig), Tamburaški orkester FS Emona Ljubljana (Dragan Terzič), Tamburaški orkester DPD Svoboda Ptuj (vodja Franc Hribernik) in Tamburaška skupina pri FS Vinica (vodja Janko Balkovec).

1982

7.november 1982 in 15.april 1983 – Tamburaški orkester Cirkovce, predstavnik Slovenije

Na tretji republiški reviji tamburaških orkestrov, ki je potekala 7. novembra 1982 v Ratečah, si je Tamburaški orkester Cirkovce s suito »Dvanajst mesecev« in skladbo »Koncertno kolo št.1« v priredbi Emila Adamiča, pridobil sloves enega najboljših tamburaških orkestrov v Sloveniji. Dobili smo zelo visoko oceno in komisija se je odločila, da bo Slovenijo v Osijeku zastopal prav Tamburaški orkester Cirkovce. Za mlade člane orkestra (takrat je bila povprečna starost 18 let) je bilo to nedvomno veliko priznanje. Orkester se je uvrstil na 11. Festival tamburaške glasbe Jugoslavije – Zvuci Panonije 83, Osijek. 15. aprila 1983 je orkester s ponosom predstavljal Republiko Slovenijo in sicer s skladbami: »Otroška suita« v priredbi Janka Gregorca, »Koncertno kolo številka 1« Emila Adamiča in »Koncertni andante« Božidarja Širole.

Ta revija je bila za tamburaše pomembna tudi za to, saj smo se tam seznanili s kvartnim štiristrunksim sremskim sistemom G-D-A-E. Inštrumente smo začeli iz kvintnega sistema predelovati v kvartni sistem. V predelavo je bilo vloženo mnogo truda, saj smo se je lotili sami.

1983

13.maj 1983 – prvi predsednik odstopi

13.maja 1983 je s položaja predsednika Tamburaškega orkestra Cirkovce odstopil g. Anton Brglez. 22. maja 1983 je predsedniško mesto prevzel Ivan Unuk, ki je bil predsednik precejšen del zgodovine Tamburaškega orkestra Cirkovce.

1984

Menjava dirigenta

Leta 1984 tedanji dirigent zapusti orkester. Dirigentsko palico je prevzel domačin, ustanovni član orkestra Peter Krajnc, ki mu je vodenje predstavljalo hkrati izziv in velik užitek. Kot obetaven glasbenik je želel dobljeno znanje prenašati na tamburaše, obenem pa je na glasbeni poti plemenitil sebe. Pripravil je načrt dela in skupina je ponovno zaživela. Peter Krajnc si je zelo prizadeval dvigniti kakovost orkestra, ki je pod njegovo taktirko sodeloval na različnih prireditvah, požel pa je velike uspehe na različnih revijah. V času vodenja je bogato zakladnico repertoarja povečal za 22 skladb, izpod njegovega peresa so nastale med drugim skladbe: »Elvira Madigan«, »Nova baročna suita«, »Labodje jezero«, »Oda radosti«, »Fascination« in še bi lahko naštevali. Tudi drugi člani so pisali različne priredbe, med njimi si zagotovo zasluži omembo priredba »Akropolis adieu«, ki jo je napisal Robi Krajnc, prav tako član orkestra.

1994

26. junij 1994 – ponovno nazaj in lastno ozvočenje

26. junija 1994 se je v orkester vrnil prvotni umetniški vodja. Leta 1995 je orkester s pomočjo sponzorjev dobil denar, s katerim si je kupil nove obleke in svoje ozvočenje. 27.decembra 1995 je imel Tamburaški orkester v Cirkovcah koncert ob 20-letnici delovanja. Zveza kulturnih organizacij Ptuj je orkestru podelila srebrno plaketo.

1995

Obdobje izdajanja zgoščenk in prenove repertoarja

Tamburaški orkester je 9. decembra 1995 in 14. decembra 1997 organiziral medobčinski reviji v domačem kraju in leta 1997 snemal za Radio Ptuj. Ob 25-letnici delovanja in izdaji kasete je imel 10. marca 2011 samostojno koncert v Cirkovcah. V tem času je orkester začel klasične tamburaške skladbe zamenjevati z večno zelenimi melodijami. Orkester je ob 25 letnici delovanja izdal še drugo zgoščenko, kmalu za tem je sledila tudi tretja.

2005

»Revolucionarni« orkester

Tamburaški orkester ima tudi poseben prispevek v svetovni tamburaški zgodovini, saj je kot prvi tamburaški orkester na svetu uvedel set bobnov, ki še danes bogatijo ritem orkestra. Pri uvedbi seta z bobni je orkester napredoval, pri komisijah pa so ga z grenkim priokusom grajali in zniževali ocene izvedb pesmi. Februarja 2005 je orkester prejel Srebrno listino JSKD ob 30-letnici delovanja. 20. oktobra 2006 je predsednik TOC postal Miran Krstičič, podpredsednik pa Marjan Premzl.

2009

Na mladih svet stoji

Leto 2009 je v zgodovini tamburaškega orkestra Cirkovce zapisano kot leto »svežega pridiha«, saj je orkester ob sodelovanju z Osnovno šolo Cirkovce med svoje vrste sprejel kar šest novih članov, ki so »zavzeli« vsak svojo sekcijo in ki v orkestru igrajo še danes. Z novimi člani je orkester tudi dokazal, da zanimanje za tamburaško glasbo navdušuje tudi mlajšo generacijo in da se za prihodnost orkestra ni potrebno bati.

2012

Menjava predsednika

Leta 2012 je mesto predsednika Tamburaškega orkestra prevzel Vlado Brglez, ki to funkcijo uspešno opravlja še danes.

 

2019

Prenovljeni in ponosno v pisanje nove zgodovine

Z gotovostjo lahko rečemo, da je bilo leto 2019 za orkester polno novosti in menjav. Septembra 2019 smo se po 25 letih sodelovanja s težkim srcem, a z željo po novosti, odločili za menjavo za taktirko dirigentske palice. Prejšnjega dirigenta (Draga Kleina)  je nadomestil g. dirigent Peter Krajnc, ki je v orkester pripeljal svežino, smeh in izjemno strokovnost in pripravljenost na nove dosežke. Zapustilo nas je par članov, vendar so prišli novi obrazi. Orkester se je tudi odločil o popolni prenovi-prenovili smo logotip, spletno stran, obleke, postavitev in orkester gradi na čisto novem, svežem repertoarju, ki ga bo premierno predstavil na 45. obletnici delovanja.